Ručigajeva cesta je dobila novo preobleko, pa tudi nekaj drugih pomembnih sprememb. V večjem delu je postala enosmerna, dodali so ji kolesarsko stezo in poseben pas za pešce, k večji uporabnosti ceste so pripomogli tudi sosedje, ki so se odrekli nekaj metrom zemlje ter nekaj drevesom, da je lahko cesta širša, preglednejša in s tem tudi varnejša.
Kranj se pridružuje velemestom, kot so Pariz, Madrid in New York, pa tudi 27 slovenskim občinam, ki s participativnim proračunom prebivalcem omogočajo soupravljanje mestnega proračuna, s tem pa predvsem soustvarjanje življenja in uresničevanje projektov v lokalnih skupnostih.
V dveh letih bo lokalnim idejam in projektom namenjenega 1,25 milijona evrov oziroma približno 24.500 evrov na leto za vsako krajevno skupnost. S tem denarjem bodo lahko uresničene najboljše ideje lokalnega prebivalstva, na ta način bo seveda izboljšana tudi kakovost življenja v lokalnem okolju.
V Mestni občini Kranj že od začetka volilne kampanje zagovarjamo dejstvo, da bi morale imeti krajevne skupnosti več moči, veljave in glasu pri odločitvah, ki se tičejo neposredno njihovega okolja. V županovem uradu smo svoje obljube vzeli resno, ustanovili sosvet KS in pred vsako sejo mestnega sveta se župan o tekočih zadevah posvetuje tudi s predstavniki svetov KS.
Pomembno je, da lahko krajevne skupnosti razpolagajo tudi z delom proračunskih sredstev in ga namenjajo za svoje, lokalne projekte, z načinom razdelitve sredstev oziroma višina dodeljenih sredstev posamezni krajevni skupnosti pa se trudimo doseči tudi čim bolj enakomeren razvoj celotnega področja Mestne občine Kranj.
Zdi se prav neverjetno, da pravila glede uporabe mestnih simbolov do sedaj niso bila podrobno urejena, zato je mestni svet sprejel odlok, s katerim smo to pomembno področje uredili. Grb Mestne občine Kranj izhaja iz grba grofov Andeških iz 13. stoletja, s svojo barvo določa tudi podlago za prepoznavni barvi zastave – belo ter temno rdečo.
V Društvu prijateljev Jošta, ustanovljenem leta 1978, skrbijo za površine na Joštu ter poti, ki vodijo na vrh. Okolico in poti so dodobra uredili leta 1977, ko je 1. maja na Jošt prišel predsednik Tito, prišel pa je tudi novi oskrbnik.
Kodeks oziroma tabli z navodili in priporočili obnašanja obiskovalcev Jošta sta nameščeni na dveh simpatičnih kozolčkih, namen kodeksa pa je obiskovalcem predati sporočilo o tem, da je treba med obiskom spoštovati naravo, živali, krajane in njihovo lastnino ter druge obiskovalce Jošta.
V KS Bratov Smuk so organizirali tečaj požarne varnosti, nato so ga nadgradili še s požarno vajo evakuacije. Vaja, izvedena v večstanovanjski stavbi, je razkrila kar nekaj pomanjkljivosti, ki so predvsem posledica neznanja in napačnega ravnanja, pa tudi objestnosti stanovalcev.
Nadvse uspešna in koristna vaja je razkrila, da stanovalci ne znajo pogasiti začetnih požarov v stanovanjih, ob požaru zaklepajo stanovanja, velika težava so tudi avtomobili, parkirani na intervencijskih poteh.
Prijavite se na novice in bodite o vsem vedno na tekočem!
Prijavite se na novice in bodite o vsem vedno na tekočem!
